Domov
Predsedovanje
Zgodovina
Predsedujoči
Prednostne naloge
Sporočila za javnost
Dogodki
Pogosto zastavljena vprašanja
Dokumenti
Izjave / govori
Članki / intervjuji
Konference / sestanki
Odločitve / deklaracije
Drugi dokumenti
 


 

Sporočila za javnost

1. avgust 2005

Predsedujoči OVSE na slovesnosti v Helsinkih spregovoril o 30-ih letih OVSE

Predsedujoči OVSE, minister dr. Dimitrij Rupel je na slovesnosti ob 30. obletnici podpisa Helsinške sklepne listine danes v Helsinkih spregovoril o "tridesetih letih in tridesetih sporočilih OVSE".

Predsedujoči OVSE dr. Dimitrij Rupel je najprej orisal evropsko zgodovino zadnjih 30 let, vse od vzhodno-evropskih disidentov, ki so ustanovili politična gibanja in anti-komunistične stranke, do padca Berlinskega zidu, preoblikovanja sovjetske, jugoslovanske in drugih komunističnih družb. Temu je sledil prevzem Evrope s strani mladih demokratov, vzhodna meja Zahoda se je premaknila še bolj vzhodno, Evropska unija in NATO sta se razširila. Pozitivni razvoj so prekinili teroristični napadi v ZDA, Španiji, Veliki Britaniji, Egiptu in drugod.

Po pregledu skupne preteklosti in orisu skupne prihodnosti, pa je ob 30. obletnici delovanja OVSE, dr. Rupel spregovoril o najpomembnejših sporočilih organizacije.

Ob podrobnejšem opisu dogodkov je omenil predvsem sestanek na Finskem, novembra 1972, ki je bil odločilnega pomena za ustanovitev Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). Tri leta kasneje se je ob podpisu Helsinške sklepne listine na Finskem zbralo 35 državnih in vladnih predstavnikov.

Kljub nekaterim skeptikom, ki so trdili, da je bil sestanek priznanje "statusa quo" hladne vojne, se je ob padcu železne zavese pokazala vloga KVSE pri združevanju Zahoda in Vzhoda. "KVSE je bil ključni element pri končanju hladne vojne in ustvarjanju varne in združene Evrope", je poudaril Predsedujoči OVSE dr. Rupel.

Minister dr. Rupel je izpostavil vlogo OVSE na Zahodnem Balkanu, kjer je pripomogla k graditvi in utrditvi demokracij. Izrazil je prepričanje, da to področje sodi v Evropsko unijo, ena izmed tozadevnih možnosti pa bi bil lahko format "Partnerstva za blaginjo".

V nadaljevanju je izpostavil dejstvo, da je bil t.i. Helsinški proces obenem tudi gibanje, katerega cilj je - v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi - bil, boj za zavezanost vlad k spoštovanju človekovih pravic in izpolnjevanju danih obljub. Kombinacija delovanja nevladnih in vladnih tokov je ustvarila tok sprememb, ki je odpljusknil komunizem in polariziral evropski varnostni sistem. To je prispevalo k sproščenosti in graditvi zaupanja.

Danes v OVSE sodeluje 55 držav, ki se raztezajo od Vancouvra do Vladivostoka. Za to se je potrebno zahvaliti Helsinškemu procesu, ki je, po besedah ministra dr. Rupla, ustvaril trenutek za dialog, graditev zaupanja in odprtost.

Predsedujoči OVSE je tudi izpostavil vlogo organizacije pri napredku in reformah v Srednji Aziji. Kot primer je navedel predsedniške volitve v Kirgiziji, ki so bile po standardih OVSE večinoma svobodne in pravične. S pomočjo OVSE pa bo nova vlada lahko vzpostavila demokratične principe in dosegla ekonomsko blaginjo.

Minister dr. Rupel je poudaril dejstvo, da v času povezanosti mednarodnega terorizma, ne smemo dovoliti, da je Srednja Azija prepletena s korupcijo in področji brezvladja. Zato je potrebna previdnost pri povezovanju terorističnih skupin in globalnih problemov, kot je revščina. Oba fenomena sta resna, vendar nista nujno povezana.

Predsedujoči OVSE je povedal, da so dogodki 11. septembra v ZDA, v Španiji, Veliki Britaniji in Egiptu napad na vrednote, za katere se zavzema OVSE. Izrazil je dvom, da bo terorizem kdaj v celoti izkoreninjen, vendar pa svet lahko zmanjša učinek glede škode, povzročene s terorizmom, marginalizira privlačnost teroristov in poskrbi, da najnevarnejše orožje ne pride v njihove roke.

Omenjeno po besedah dr. Rupla pomeni, da je potrebno uničiti mednarodni organiziran kriminal, ki pomaga teroristom pri pridobivanju orožja za množično uničenje. OVSE lahko pri tem pomaga, s pomočjo aktivnosti na področju vzpostavitve reda in zakonitosti, ter dobrega vladanja v Srednji Aziji. Le demokracija in dobro vladanje lahko omogočita trajno varnost.

Dr. Rupel je predstavil tudi svoje videnje področij, kamor je bil OVSE povabljena, ter ob tem orisal odnose z Mongolijo, Južno Korejo, Tajsko, Japonsko in Kitajsko. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno izkoristiti priložnost in v OVSE povabiti nove partnerje.

Kot zaključno misel je izpostavil, da bo potrebno izostriti tudi sliko, ki jo izraža OVSE v javnosti. Organizacija namreč dela dobro, vendar je o tem potrebno bolje obveščati tudi javnost. To bi bilo možno z identifikacijo in osredotočenjem na nekaj ključnih področij in strategij.

Na koncu je dr. Rupel pozval k nadaljnji širitvi duha sodelovanja in dobre volje, omenjeni vrednoti pa naj se širita predvsem med strateškimi skupinami - študenti, vodstvenimi poslovneži in akademiki.

Dodatne informacije:
- govor predsedujočega OVSE dr. Dimitrija Rupla"

na vrh >>>

 

Prednostne naloge OVSE v letu 2005
slovensko: (142 kB)

Pogosto zastavljena vprašanja
več >>>

Publikacija Kultura dialoga: norme načela, zaveze, institucije, delovanje. OVSE 30 let po Helsinkih
slovensko: (1,15 MB)

Pilotni projekt izobraževanja o človekovih pravicah
več >>>

V središču

Sklepno poročilo in ocena predsedovanja Slovenije OVSE, 267 kB >>>

OSCE Chairmanship Newsletter >>>

Kontakt

Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
SI- 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 2000
Telefaks:+386 1 478 2340
E-pošta: gp.mzz@gov.si

o strani >>>