Pogosto zastavljena vprašanja

vsa pogosto zastavljena
vprašanja v .pdf datoteki - 702 kB

STRATEGIJA ZA SOOČANJE Z GROŽNJAMI VARNOSTI IN STABILNOST 21. STOLETJA

PREPREČEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ IN MIROLJUBNO REŠEVANJE SPOROV

BOJ PROTI TERORIZMU

odgovori

Strategija za soočanje z grožnjami varnosti in stabilnost 21. stoletja
Ministri za zunanje zadeve držav so na 11. zasedanju Ministrskega sveta OVSE v Maastrichtu 1. in 2.12.2003 sprejeli Strategijo za soočanje z grožnjami varnosti in stabilnosti 21. stoletja, ki na novo opredeljuje prednostne naloge, vire ogrožanja in instrumentarij OVSE za soočanje z njimi. Strategija kot grožnje opredeljuje: meddržavne in notranje konflikte, terorizem in organizirani kriminal, diskriminacijo in nestrpnost, ekonomske dejavnike nestabilnosti ter specifične grožnje varnostno-politične narave. Odgovor nanje je večplasten, celovit, ter v skladu z vrednotami OVSE. Države so same odgovorne za zagotavljanje varnosti svojih državljanov, pri čemer je OVSE pripravljena nuditi ustrezno pomoč. S celovitim pristopom Strategija krepi človekovo varnost ter tako širi območje varnosti in stabilnosti. Sodelovanje med državami mora temeljiti na solidarnosti, partnerstvu in preglednosti. V skladu s tem so se države članice odločile tudi okrepiti sodelovanje z mediteranskimi in azijskimi partnerskimi državami, saj grožnje varnosti in stabilnosti izvirajo tudi iz področij izven OVSE prostora.

Preprečevanje konfliktnih situacij in miroljubno reševanje sporov
Preprečevanje konfliktnih situacij in miroljubno reševanje sporov sodita med temeljne naloge OVSE. Zaradi celovitega pristopa do teh vprašanj izvajanje aktivnosti OVSE na tem področju ni mogoče omejiti na posamezen organ oz. institucijo. Nekatere izmed njih so:

- Forum za varnostno sodelovanje
- Urad za demokratične institucije in človekove pravice
- Stalni svet OVSE
- Osebni predstavniki Predsedujočega OVSE
- Ad-hoc usmerjevalne skupine
- Center za preprečevanje konfliktov

OVSE je razvila številne mehanizme za mirno reševanje sporov. Ti postopki olajšujejo takojšen in neposreden stik med stranmi v konfliktu, ter aktivirajo določene aktivnosti s strani OVSE. Njihova prednost je, da ne potrebujejo soglasja, so lahko sproženi s strani določenega števila držav članic, ter s tem omogočajo takojšen odziv. To so:

- Valetta Mechanism določa zasnovo za "OVSE mehanizem reševanja sporov" (OSCE Dispute Mechanism), ki teži k olajševanju reševanja sporov med državami članicami. Mehanizem sestavlja ena ali več oseb, izbranih iz registra usposobljenih kandidatov, ki si bodo prizadevale za stik med stranmi v sporu - posamezno ali skupaj. Omenjene osebe lahko ponudijo splošen ali poseben komentar oziroma nasvet, ki ni zavezujoč za strani v sporu.
- Konvencija o spravi in arbitraži v OVSE (Convention on Conciliation and Arbitration within the OSCE) pravno-formalno zavezuje le države članice, ki k njej pristopijo. Pogodbenice Konvencije tudi krijejo stroške Sodišča za spravo in arbitražo, ki ga je ta ustanovila. Konvencija teži k olajševanju reševanja sporov med državami članicami s pomočjo sprave in - v kolikor je to primerno - arbitraže. Sodišče ni stalen organ, temveč seznam ljudi/kandidatov. Komisija za spravo v začetni fazi postopka posluša primer in pripravi poročilo; nakar imata stranki na voljo 30 dni časa, da zaključke Komisije sprejmeta. V kolikor do dogovora ne pride, se poročilo preda v razsojanje Arbitražnemu sodišču, katerega odločitev je zavezujoča. Člani sodišča so eminentne osebnosti s širokimi izkušnjami v mednarodnih zadevah in mednarodnem pravu.
- Določila za Spravno komisijo OVSE (Provisions for an OSCE Conciliation Comission) so bila s strani držav članic sprejeta kot dopolnilo "Valetta Mechanism" in ustanavljajo Spravno komisijo, na katero lahko države članice ob medsebojnem soglasju naslovijo spore. Komisija si bo prizadevala za razjasnitev elementov spora ter dosego vsestransko sprejemljive rešitve.
- Določila za "obvezno" spravo (Provisions for Directed Conciliation) omogočajo Ministrskemu svetu OVSE ali Visokemu svetu OVSE, da dve državi članici napoti k spravi ter jima pomaga pri razrešitvi spora, ki ga ti nista bili zmožni rešiti v razumnem času. Ministrski ali Visoki svet lahko državi napotita na Spravno komisijo, če sta slednji za to predhodno pisno zaprosili.

Boj proti terorizmu
Boj proti terorizmu je ena izmed ključnih aktivnosti OVSE. V začetku je bila osrednja pozornost namenjena krepitvi izvajanja obstoječih mehanizmov in dokumentov ter krepitvi sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami. V nadaljevanju se je OVSE osredotočil na dvig standardov dela policije, učinkovit nadzor meja, boj zoper nedovoljeno trgovino vseh vrst ter preprečevanje financiranja terorizma.

Prva večja tovrstna pobuda je bil Akcijski načrt za boj proti terorizmu, sprejet na Ministrskem svetu v Bukarešti leta 2001, kjer so se države zavezale k boju proti terorizmu v skladu s svojimi mednarodnimi obvezami. V skladu z njimi naj bi države članice postale podpisnice vseh konvencij in protokolov OZN povezanih z bojem proti terorizmu. Načrt odseva večplasten pristop OVSE k varnosti in ugotavlja, da so grožnje terorizma razpršene, ter da se je z njimi potrebno spopadati celostno.

Decembra 2001 sta bila na konferenci v Biškeku sprejeta Deklaracija in Akcijski program, ki zahtevata povečano sodelovanje med OVSE in Uradom OZN za droge in kriminal. Ob tem so bile izpostavljene tudi prošnje centralno-azijskih držav po skupnem usposabljanju ter krepitvi vladnih institucij za boj proti terorizmu. Akcijski načrt je Generalnega sekretarja zadolžil, da redno poroča pred Odborom za boj proti terorizmu OZN o pobudah OVSE s tega področja. O vseh aktivnosti OVSE na tem področju mora Generalni sekretar redno obveščati tudi Stalni svet in Ministrski svet. Na podlagi Akcijskega načrta je bil v Sekretariatu ustanovljen Oddelek za boj proti terorizmu (Action against Terrorism Unit - ATU), ki pomaga državam članicam pri uresničevanju zavez. Oddelek pri svojem delu tesno sodeluje z drugimi mednarodnimi organi.

Na Ministrskem svetu v Portu leta 2002 je bila sprejeta odločitev o uresničevanju OVSE zavez in aktivnosti za boj proti terorizmu (Implementing the OSCE Commitments and Activities on Combating Terrorism) in OVSE Listina o preprečevanju in boju proti terorizmu (OSCE Charter on Preventing and Combating Terrorism), medtem ko je bila na zasedanju v Maastrichtu leta 2003 sprejeta odločitev o varnosti potovalnih dokumentov ter o podpori odločitvi Foruma za varnostno sodelovanje glede MANPADS (t.j. glede prenosnih sistemov zračne obrambe).

V središču

Sklepno poročilo in ocena predsedovanja Slovenije OVSE, 267 kB >>>

OSCE Chairmanship Newsletter >>>

Kontakt

Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
SI- 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 2000
Telefaks:+386 1 478 2340
E-pošta: gp.mzz@gov.si

o strani >>>