Sporočila za javnost
            5. december 2005 
             Predsedujoči OVSE pozval zunanje ministre k izostritvi perspektive OVSE  in razširitvi pristojnosti 
            Predsedujoči OVSE dr. Dimitrij  Rupel je ob otvoritvi 13. Ministrskega sveta Organizacije za varnost in  sodelovanje v Evropi pozval 55 sodelujočih držav, naj sprejmejo odločitve, ki  bodo začrtale pot OVSE v naslednjem desetletju, izostrile njene perspektive in  okrepile njene pristojnosti tam, kjer ima organizacija dodano vrednost.  
            Predsedujoči OVSE in gostitelj  ljubljanskega srečanja več kot 40 zunanjih ministrov in drugih vodij delegacij  je tudi poudaril, da se uporabna vrednost OVSE meri v njenem uspehu pri  širjenju demokracije, miru in stabilnosti. 
            "Verjamem, da obstaja volja, da s skupnimi močmi delamo v 
              skupnem interesu širjenja miru in varnosti. Trideseta obletnica 
              Helsinške sklepne listine nas je spomnila na pomen človekove dimenzije 
              dela OVSE. Človekova dimenzija ostaja temelj naše organizacije. 
              Naše skupne zaveze so tiste, ki nas združujejo," je dodal. 
            Minister dr. Rupel je spomnil, da  OVSE v začetku leta, ko je Slovenija prevzela predsedovanje, ni imela  proračuna, načina delitve stroškov in bila je brez generalnega sekretarja. Prav  tako je bilo v nekaterih javnih nastopih slišati odmeve hladne vojne,  pojavljala pa so se tudi vprašanja o relevantnosti te organizacije.  
            "Menim, da zdaj plujemo v mirnejših vodah in delamo v konstruktivnejšem 
              ozračju. Imamo zelo dobrega generalnega sekretarja Marca Perrina 
              de Brichambauta, dosegli smo dogovor o lestvicah prispevkov, in 
              upam, da se finančne težave, ki smo jih doživeli ob začetku letošnjega 
              leta, ne bodo ponovile v letu 2006," je dejal minister.  
            Spomladi je nenaden razvoj dogodkov v Kirgiziji in Uzbekistanu 
              zahteval hiter in konstruktiven odziv mednarodne skupnosti. "V 
              obeh primerih je bila OVSE vodilna mednarodna organizacija, ki se 
              je na kraju samem odzvala takoj," je dejal Predsedujoči OVSE 
              dr. Rupel. 
            Napredek pri iskanju mirne rešitve je bil letos dosežen tudi v 
              okviru reševanja vprašanja Gorskega Karabaha. "OVSE je na okupirano 
              območje poslala posebno misijo, ki nam je skupaj s sestanki na visoki 
              ravni, predvsem med predsednikoma Armenije in Azerbajdžana, dala 
              upanje za rešitev tega konflikta," je povedal minister dr. 
              Rupel. 
            To pa mora biti povezano s splošno politično stabilnostjo na Južnem 
              Kavkazu. Stabilnost in reforme bi morale slediti parlamentarnim 
              volitvam v Azerbajdžanu 6. novembra letos, ki pa kljub nekaterim 
              znakom o napredku niso zadovoljile več pomembnih standardov OVSE. 
              "Sedaj mora vlada v Bakuju izpolniti svoje obveze in odpraviti 
              kršitve ter razpršiti oblast," je dejal minister.  
            Predsedujoči je dejal, da so prisotni razlogi za optimizem tudi 
              glede situacije v Gruziji, saj je bila 30. maja letos sprejeta skupna 
              deklaracija med Gruzijo in Rusko federacijo o zaprtju ruskih vojaških 
              baz v Gruziji. "Po mojih podatkih njena implementacija poteka 
              dobro. To prav tako predstavlja napredek v smislu obvez zadnjega 
              Vrha OVSE v Istanbulu," je dodal minister.  
            Čeprav je situacija v gruzijski  regiji Južna Osetija še dokaj nestabilna, pa OVSE sodeluje pri vzpostavljanju  večjega medsebojnega zaupanja med stranmi ter podpira gospodarsko obnovo.  
            Glede Moldavije je minister dr. Rupel povedal, da so se pogajanja 
              o mirni in trajni rešitvi statusa Pridnestrja po skoraj letu dni 
              ponovno začela: "Novi 5+2 format, ki v pogajanja vključuje 
              EU in ZDA, jim je dal nov zagon in nas navdaja z upanjem za rešitev 
              tega dolgotrajnega spora." 
            Predsedujoči OVSE je govoril tudi  o položaju Kosova. Pozdravil je začetek dogovarjanja o njegovem prihodnjem  statusu in dejal, da pričakuje rešitev tega vprašanja v prihodnjem letu. OVSE  ima, po njegovih besedah, na Kosovem že dolgo ključno vlogo pri krepitvi  demokratičnih institucij, človekovih pravic in pravnih standardov, in to delo  bi morala nadaljevati. Izrazil je upanje, da se bodo ministri dogovorili o  jasni opredelitvi prihodnje vloge OVSE na Kosovem. 
            Glede vloge OVSE v boju proti  terorizmu je Predsedujoči OVSE dejal, da se narava konfliktov spreminja.  Sovražniki sedaj nosijo nahrbtnike in napadajo nedolžne civiliste na sredstvih  javnega prevoza. 
            "Letošnji napadi kažejo, da terorizem ostaja grožnja za vse 
              nas. Zato je ključnega pomena, da OVSE še naprej sodeluje pri mednarodnih 
              naporih v boju proti terorizmu. Ne smemo dopustiti, da bo nasilje 
              spodkopalo načela in vrednote, na katerih so zgrajene naše družbe. 
              Najti moramo način, da bi zagotovili varnost in zaščitili človekove 
              pravice. Ker je povezava med varnostjo in človekovimi pravicami 
              v osrčju OVSE, je naša organizacija primerna za pomoč sodelujočim 
              državam pri spopadanju s tem perečim vprašanjem," je dodal 
              minister. 
            Organizacijo je tudi pozval, naj  okrepi svoje napore glede migracije in integracije, ki sta po njegovih besedah  med najpomembnejšimi vprašanji, s katerimi se danes sooča OVSE. 
            "Z migracijami moramo upravljati in zagotoviti odprte, toda 
              obenem varne meje. Upam, da lahko v teh dveh dneh sprejmemo odločitve 
              glede migracij in se dogovorimo o konceptu varnosti in upravljanja 
              z mejami. Urejanje migracij znotraj naših večetničnih in večkulturnih 
              mest in družb je izziv, s katerim se sooča večina sodelujočih držav 
              OVSE," je dejal Predsedujoči OVSE dr. Rupel. 
            V vedno bolj medsebojno prepletenem svetu pa mora biti OVSE povezana 
              tudi s t.i. širšo mrežo, je dodal. "Bolj bi morali izkoristiti 
              naš status regionalnega združenja znotraj OZN. Lotiti bi se morali 
              nalog, ki bi olajšale breme OZN in okrepile pristojnosti OVSE. Dober 
              primer tega je sodelovanje z Uradom tožilke Haškega sodišča za vojne 
              zločine na področju nekdanje Jugoslavije." 
            Minister dr. Rupel je še dejal,  da bi morala OVSE graditi na podlagi dogovora, sprejetega v začetku leta s  Svetom Evrope, in okrepiti sodelovanje med OVSE in EU ter OVSE in NATO, prav  tako pa bi morala biti bolj odprta za nevladne organizacije, civilno družbo,  medije in javnost. 
            "Resno bi morali razmisliti, da naše delovanje obogatimo z 
              dialogom med kulturami in civilizacijami, še zlasti med Bližnjim 
              Vzhodom in OVSE regijo." 
            Leto slovenskega predsedovanja je obeležilo tudi 30. obletnico 
              začetka helsinškega procesa, ki je pripeljal do oblikovanja OVSE, 
              kot jo poznamo danes. "To je bil razburljiv, konstruktiven, 
              celo čudovit proces. Morda si leta 1975 državniki, ki so podpisali 
              Helsinško sklepno listino, niso mogli predstavljati, kako močno 
              bodo s tem prispevali k preobrazbi Evrope. Toda zdaj se lahko strinjamo, 
              da so prav oni začeli proces vseevropske integracije in harmonizacije," 
              je dejal minister dr. Rupel. 
            
            Dodatne informacije: 
              - govor 
                Predsedujočega OVSE dr. Dimitrija Rupla >>>
             
             
               
             |