|
|
Nezavismaja Gazeta, 17.10.2005
OVSE: kultura dialoga - dialog kultur ©
Letos obeležujemo vrsto pomembnih jubilejev. Med njimi sta vsekakor
60. obletnica konca Druge svetovne vojne, ki smo jo maja praznovali
v Moskvi, in 60. obletnica Organizacije združenih narodov, ki jo
je 191 držav članic te univerzalne mednarodne organizacije septembra
obeležilo v New Yorku. Obeležujemo pa tudi 30. obletnico helsinškega
procesa, ki je pomemben za 55 sodelujočih držav največje regionalne
mednarodne organizacije - Organizacije za varnost in sodelovanje
v Evropi. Prispevek ruskih diplomatov k temu procesu je bil neprecenljiv.
Brez Ruske federacije si tudi ni mogoče predstavljati uspešnega
delovanja OVSE danes. Njena vloga bo zato zelo pomembna tudi na
zasedanju Ministrskega sveta organizacije, ki bo potekal decembra
v Ljubljani, kjer bo Slovenija kot letošnja predsedujoča poleg sodelujočih
držav OVSE, gostila tudi številne predstavnike njenih partnerskih
držav in drugih mednarodnih organizacij.
Ta sestanek v Ljubljani, tako kot Generalna skupščina OZN v New
Yorku, bo prvenstveno posvečen vprašanju, kaj je potrebno narediti,
da se organizacija pripravi na sodobne izzive in prilagodi potrebam
21. stoletja. Gre torej za vprašanje, s katerim se soočajo vse mednarodne
organizacije, in zato ni razloga, da se ne bi z njim ukvarjala tudi
OVSE. Ravno zato sem 13. januarja, v svojem nastopnem govoru na
Stalnem svetu OVSE na Dunaju, kot prioritetno usmeritev letošnjega
slovenskega predsedovanja izpostavil naslednjo agendo: revitalizacija,
reforma, uravnoteženje.
Revitalizacija dela organizacije, ki vključuje tudi dogovor o proračunu
in lestvicah prispevkov, je bila med pomembnejšimi nalogami že zaradi
finančne krize, v kateri se je znašla OVSE na začetku leta. Zato
me veseli, da smo že spomladi v dialogu z rusko stranjo našli prehodno
rešitev za nastali položaj. Dialog se nadaljuje tudi danes. Vsekakor
je pomembno, da se zagotovi učinkovita in transparentna poraba denarja
znotraj organizacije. Razumljivo je tudi pričakovanje, da se preuči
obstoječi lestvici prispevkov sodelujočih držav za proračun. Ob
tem pa vendarle velja upoštevati dejstvo, da je za normalno delovanje
OVSE potrebno zagotoviti njeno redno financiranje, saj začasni aranžmaji
slabo vplivajo na terenske misije in dolgoročne projekte organizacije.
Poleg finančne krize je bila za OVSE, ki sem jo prevzel na začetku
leta, značilna tudi napetost v odnosih vzhodno in zahodno od Dunaja,
ki je prišla najbolj do izraza v nezmožnosti sprejema skupne Politične
deklaracije na zadnjem ministrskem svetu v Sofiji. Zato sem tembolj
pazljivo preučil izjavo o delu OVSE, ki jo je devet predsednikov
držav SND sprejelo julija lani v Moskvi. Gre za močan izraz nezadovoljstva
na najvišji ravni, ki ga je treba upoštevati. Zatečeno stanje si
prizadevam spremeniti in obnoviti dialog, saj sem prepričan, da
imamo veliko več skupnega kot se morda zdi, predvsem temeljna načela
na katerih je bila zgrajena naša organizacija. Zato je dialog tako
z Rusko federacijo kot z drugimi sodelujočimi državami za nas zelo
dragocen. Že januarja sem imenoval sedemčlanski Panel eminentnih
osebnosti, v katerem sta bila tudi ruski in kazahstanski predstavnik,
ki je konec junija predstavil poročilo o delu organizacije, s svojimi
predlogi za izboljšanje njene učinkovitosti.
Zaključki ťPanela modrecevŤ so bili obravnavani na Konzultacijah
na visoki ravni OVSE, ki so potekala septembra na Dunaju, tik pred
začetkom Generalne skupščine OZN v New Yorku. Zdaj se pogovori nadaljujejo
na izvedenski ravni, s ciljem zagotoviti uspešen posvet zunanjih
ministrov, ki bo potekal decembra v Ljubljani. Pričakujem, da bo
naše srečanje začrtalo smernice delovanja organizacije v prihodnje.
Ljubljanska deklaracija mora zato predstavljati odgovor na osrednjo
misel poročila Panela - oblikovanje močnega občutka "skupnega
namena" vseh sodelujočih držav. Pravni status, ustanovna listina,
postopkovna pravila, delovanje organov in institucij organizacije
itd. so nedvomno vprašanja, o katerih se moramo dogovarjati, ter
se v čim večji meri o njih v naslednjih tednih tudi dogovoriti.
Vendarle pa se moramo zavedati, da je krepitev OVSE dolgoročen proces,
ki naj se nadaljuje tudi v prihodnje.
Ministrsko srečanje bo tudi priložnost za korak naprej v reševanju
nekaterih t.i. zamrznjenih konfliktov. Ključ za njihovo rešitev
leži v medsebojnem dialogu in zaupanju, ki ga bo Slovenija gradila,
tudi z ruskimi partnerji v tednih, ki so pred nami. Prihodnost OVSE
namreč leži v njenih komparativnih prednostih. Organizacija je že
kot taka, še bolj pa s svojimi mediteranskimi in azijskimi partnerji,
skupek verskih, etničnih, kulturnih in jezikovnih raznolikosti.
Načela zapisana v Helsinški sklepni listini pred tridesetimi leti
nam zato dajejo priložnost ter hkrati odgovornost, da to pisano
paleto raznolikosti spreobrnemo v našo prednost.
Seveda pri vsem tem ne smemo pozabiti na to, da je OVSE edina mednarodna
organizacija s celostnim pristopom k zagotavljanju varnosti. Zato
si letos v duhu uravnoteženja njenih treh dimenzij prizadevam zagotoviti
več pozornosti in sredstev tako za njeno politično-vojaško, ekonomsko-okoljevarstveno,
kot tudi človekovo dimenzijo. V zvezi s tem me veseli, da bo februarja
prišlo do izvedbe OVSE seminarja o vojaških doktrinah. Zadovoljen
sem tudi nad pozitivnim sprejemom letošnje slovenske teme za drugo
dimenzijo, ki se je osredotočila na izredno pomembno vprašanje demografskih
trendov, migracij in integracij manjšin na OVSE območju, ki zadeva
vse sodelujoče države organizacije. Prav tako me veseli, da je bila
dobro sprejeta naša pobuda za izvedbo pilotnega projekta o človekovih
pravicah otrok, ki se izvaja tako zahodno kot tudi vzhodno od Dunaja,
in to v šestnajstih jezikih. Ob tem bi rad opozoril na uspešen zagon
tega projekta tudi v ruščini in sicer ravno prejšnji teden v Vladikavkazu.
Zdi se mi pomembno poudariti, da je osnova za učno gradivo, na
podlagi katerega se izvaja omenjeni projekt, Konvencija o otrokovih
pravicah OZN. Prav tako pomembno je dejstvo, da so pri zagonu tega
OVSE projekta pomagali predstavniki slovenske človekoljubne organizacije
Skupaj, ki od letošnjega aprila v Severni Osetiji izvajajo program
za psihosocialno rehabilitacijo otrok in učiteljev, žrtev lanskega
grozljivega terorističnega napada v Beslanu. Navedeno nazorno priča
o zgodovinsko pogojeni odprtosti in fleksibilnosti OVSE, kar je
tudi sicer ena njenih najbolj izrazitih značilnosti in prednosti.
Tudi zato si želim, da bi v mesecu in pol, ki nas še loči do ministrskega
sveta v Ljubljani skupaj z rusko stranjo našli odgovore na še odprta
vprašanja, s ciljem zagotovitve uspešnega in učinkovitega dela te
pomembne organizacije tudi v prihodnje. Želim si, torej, da bi bilo
trideset let kulture dialoga mejnik, ko lahko na skupnih načelih
in zavezah gradimo dialog med kulturami.
Dr. Dimitrij Rupel je minister za zunanje zadeve Republike
Slovenije in Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje
v Evropi.
© Pravice pridržane, Nezavismaja Gazeta 2005.
-
Prispevek v elektronski obliki .pdf (angleško besedilo - 115 kB )

|
|
|
Prednostne naloge OVSE v letu 2005
slovensko: (142 kB)
Pogosto zastavljena vprašanja
več >>>
Publikacija Kultura dialoga: norme načela,
zaveze, institucije, delovanje. OVSE 30 let po Helsinkih
slovensko: (1,15 MB)
Pilotni projekt izobraževanja o človekovih
pravicah
več
>>>
|
|
V središču
Sklepno poročilo in ocena predsedovanja Slovenije OVSE, 267 kB >>>
OSCE Chairmanship Newsletter >>>
Kontakt
Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova 25
SI- 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 2000
Telefaks:+386 1 478 2340
E-pošta: gp.mzz@gov.si
o strani >>>
|